Ljubljana z energetsko obnovo stavb prihrani milijon evrov letno

V Ljubljani so nedavno končali prvi del projekta energetske obnove stavb, ki ga občina izvaja v javno-zasebnem partnerstvu. Projekt obnove 48 objektov je bil vreden 15 milijonov evrov, z njim pa so stroške za energijo in upravljanje teh objektov po navedbah zasebnih partnerjev znižali za milijon evrov letno.

Gre za prvi del obsežne energetske sanacije občinskih stavb v sklopu energetskega pogodbeništva, ki so jo na občini začeli lani in končali septembra letos. V sklopu projekta, ki je podprt z evropskimi kohezijskimi sredstvi, so prenovili kar 34 ljubljanskih šol in vrtcev, nekatere stavbe, v katerih imajo prostore enote Zdravstvenega doma Ljubljana ali mestna uprava, v prenovo pa so bili med drugim vključeni tudi centralno kopališče v Tivoliju, Hala Tivoli, dvorana športnega parka na Kodeljevem, strelišče na Rudniku in bežigrajska enota Mestne knjižnice Ljubljana.
Obnova prvih 48 objektov je bila sicer vredna 15 milijonov evrov, od tega sta zasebna partnerja Resalta in Petrol vložila 51 odstotkov teh sredstev, naložba pa naj bi se partnerjem povrnila prej kot v petnajstih letih. Zajamčeni skupni letni prihranek toplotne in električne energije namreč znaša več kot 8 milijonov kilovatnih ur oziroma nekaj več kot milijon evrov na leto. To pomeni tudi skoraj 3000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida, kar je vrednost, ki jo letno vsrka 150.000 dreves oziroma 340 hektarjev gozda. »Ker med energetsko saniranimi objekti prevladujejo vrtci in šole, smo s tem zagotovili tudi bolj kakovostno okolje za igro in šolanje najmlajših,« je še izpostavil Jože Torkar iz družbe Petrol.

Podžupanja Mestne občine Ljubljana Jelka Žekar je izpostavila, da je bil projekt izjemno zahteven, občina pa je na tem področju orala ledino. Danes po njenih besedah ne velja le za primer dobre prakse v Evropi, ampak tudi širše.

Več o obnovah in video

V obdobju 2013–2017 je sicer 150 občin z izdatno podporo Kohezijskega sklada izvedlo energetsko prenovo javnih stavb (šol, vrtcev, zdravstvenih domov, knjižnic in drugih stavb v lasti občin) s skupno ogrevano tlorisno površino skoraj 765.000 kvadratnih metrov, kar ustreza približno 273 povprečno velikim osnovnim šolam.