Kohezija do 2020

Kohezijska politika je namenjena vsem regijam in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi čim prej dohitele ostale ter da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v EU.

Kohezijska politika dopolnjuje politike EU na področju izobraževanja, zaposlovanja, energije, okolja, enotnega trga ter raziskav in inovacij ter zagotavlja potreben naložbeni okvir in strategijo za uresničitev dogovorjenih ciljev rasti v okviru Strategije Evropa 2020. Da bi dosegli te cilje in obravnavali različne razvojne potrebe v vseh regijah EU, je bilo za kohezijsko politiko za obdobje 2014-2020 rezerviranih 351,8 milijarde EUR, kar je skoraj tretjina celotnega proračuna EU.

Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,312 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, od česar je 159,8 milijona evrov namenjenih Instrumentom za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja. Ostala – večina – sredstev v največji meri upošteva uresničevanje Strategije EU 2020 in je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:

• raziskave in inovacije
• informacijske in komunikacijske tehnologije
• povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij
• podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020:

1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij
2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti
3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR)
4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih
5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj
6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov
7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah
8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile
9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini
10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje
11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava

Slovenija je na podlagi EU metodologije razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija je upravičena do 849 milijonov evrov, Vzhodna pa do 1,305 milijarde evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne delijo med regijama, celotni Sloveniji je za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije na voljo 914 milijonov evrov.

Sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada so namenjena predvsem vlaganjem v raziskave in razvoj, krepitvi in razvoju človeških virov, vlaganjem v izobraževalni sistem in sistem usposabljanja za hitrejši prehod na trg dela, spodbujanju podjetništva, zagonu novih podjetij, internacionalizaciji, razvoju novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja ter posledično ustvarjanju novih delovnih mest. Vlaganja so usmerjena v področja, ki imajo jasen tržni potencial, povečujejo dodano vrednost in bodo prispevala k večji dostopnosti do finančnih virov. S spodbudami bo Slovenija ustvarila pogoje za dolgoročno stabilno okolje, kar bo, upoštevajoč družbene izzive (demografska gibanja, pritiski na okolje, dostop do hrane, itd.), spodbudilo razvoj novih, kakovostnih delovnih mest in ohranjanje obstoječih s spremenjeno strukturo gospodarstva.

Vlaganja so prednostno usmerjena v podporo t.i. mehkim vsebinam in zagotavljajo ustrezno kombinacijo ukrepov, ki bodo združevali naložbe v človeške vire, aktivacijo, mobilnost, raziskave, razvoj in inovacije ter v večjo energetsko in snovno učinkovitost. V obdobju 2014–2020 tako ne govorimo več o regijskih in/ali sektorskih projektih, temveč o celovitih in dobrih projektih, ki bodo prispevali k doseganju ciljev/rezultatov. Ker je obseg razpoložljivih finančnih sredstev v tej perspektivi manjši, je treba na vseh področjih v največji možni meri uporabiti povratne vire.