Z industrijsko simbiozo do lažjega prehoda v krožno gospodarstvo

Ljubljana, 21.–22. november 2017 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, partnerica v projektu Symbi, je gostila dvodnevno mednarodno konferenco »Krožno gospodarstvo in industrijska simbioza: spodbude, ključni dejavniki in izzivi«. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za razvoj strateške projekte Alenka Smerkolj. 

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v okviru projekta Symbi (Industrial symbiosis for a resource efficient economy), ki se izvaja v okviru programa Interreg Europe, spremlja razvoj in uveljavljanje konceptov krožnega gospodarstva in industrijske simbioze, tako na slovenski kot evropski ravni. V okviru projekta se osredotoča na tiste teme, ki so najpomembnejše za Slovenijo in doseganje njenih strateških ciljev na tem področju. S tem namenom je 21. in 22. novembra 2017 v Ljubljani organizirala konferenco in študijski obisk, na kateri so projektni partnerji in njihovi deležnike iz Španije, Poljske, Madžarske, Italije, Finske, Grčije in Poljske ter širša zainteresirana javnost razpravljali o zmanjševanju vrzeli med trgom primarnih in sekundarnih surovin, finančnih instrumentih za spodbujanje projektov industrijske simbioze ter primerih dobrih praks s tega področja. 

Ministrica Alenka Smerkolj je izpostavila aktivnosti Slovenije na področju krožnega gospodarstva in podarila pomen njegovega uveljavljanja: »Da bi tej in prihodnjim generacijam omogočili dostojno življenje, potrebujemo gospodarstvo, ki temelji na krožnem, ne na linearnem modelu potrošnje in proizvodnje. Prehod v krožno gospodarstvo zahteva še večjo našo predanost, ker se ne bo zgodil sam od sebe. Kot je dejala,  potrebujemo strukturiran, horizontalen in celostni pristop na vseh ravneh, projekt  Syimbi pa je označila kot odlično učno platformo za vpogled, kako k zadevi pristopajo ostale države članice EU. »Pridobljena znanja so lahko dobra samorefleksija, ki pomembno prispevajo k oblikovanju kakovostnih strateških dokumentov« še meni Smerkoljeva.

Ob robu konference se je srečala z ustanoviteljem podjetja International Synergies iz Združenega kraljestva, Petrom Laybournom, ki je zasnoval projekt Nacionalni program industrijske simbioze (NISP). Program, ki je bil do sedaj prenesen v preko 20 držav na petih kontinentih, pomaga pri izboljšanju regionalnih in nacionalnih prizadevanjih za izvajanje industrijske simbioze in s tem k trajnostnemu razvoju v regijah. Izvajanje projekta NISP kaže, da lahko podjetja s sodelovanjem v industrijski simbiozi izboljšajo konkurenčnost svojega poslovanja in hkrati zmanjšujejo svoj pritisk na okolje.

V okviru prvega dne konference so pogled na področju ločevanja in predelave odpadkov ter zmanjševanja vrzeli med primarnimi in sekundarnimi surovinami z udeleženci delili predstavniki iz javnega in zasebnega sektorja. Uslužbenka Ministrstva za okolje in prostor je predstavila pravni okvir, ki ureja področje ravnanja z odpadki in nakazala nekatere izzive, s katerimi se soočamo pri hitrejšem prehodu v krožno gospodarstvo. Predstavnik Centra za evropske politične študije je govoril o pristopih poenostavitev in preglednosti gospodarskih modelov. Predstavnica Inštituta Wuppertal iz Nemčije je poudarila pomen preprečevanja nastajanja odpadkov. Primere dobrih praks na tem področju pa so delili predstavniki finskega investicijskega podjetja SITRA, ki so med vodilnimi na področju razvoja in izvajanja politik za prehod v krožno gospodarstvo, Zavoda za gradbeništvo s predstavitvijo projekt RusaLCA, ki je namenjen čiščenju odpadnih voda in njeni ponovni uporabi v drugih sektorjih, in direktorica Inštututa za papir in celulozo, ki je opisala projekt CelKrog, namenjen izkoriščanju zavrženih potencialov biomase.

Drugi dan konference je bil namenjen razpravi o možnostih uporabe finančnih instrumentov za spodbujanje projektov industrijske simbioze. V razpravi so sodelovali predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, EKO Sklada in podjetja Kolektor Venture. 

Sicer pa so v okviru obiska v Sloveniji projektni partnerji obiskali tudi podjetje VIPAP Krško, ki proizvaja papir pretežno iz odpadnih surovin, in Aquapark Atlantis, ki predstavlja primer dobre prakse industrijske simbioze med podjetjema BTC, d. d., in AquafilSLO. Vodni park izrablja toplotno energijo v obliki vroče vode, ki nastaja pri proizvodnji najlona iz odpadnih ribogojskih mrež v bližnjem podjetju AquafilSLO, za ogrevanje vode v bazenih. Prav tako lahko s to energijo ogrevajo prostore Športnega centra Millenium, kar bistveno pripomore k zmanjšanju emisij CO2. 

Več o projektu Symbi na povezavi.