Vlada RS se je seznanila s Poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 za obdobje januar–junij 2015

Vlada RS se je 23. julija 2015 seznanila s Poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 za obdobje januar–junij 2015, ki navaja presek stanja na področju črpanja EU skladov na dan 30. junij 2015. Vlada RS bo poročilo posredovala Državnemu zboru RS.

Republika Slovenija je v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2015 od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del) dodelila za 4,42 milijarde oz. 107,72 odstotkov; za 4,25 milijarde evrov (EU del) ali 103,66 odstotkov sredstev je podpisanih pogodb; iz državnega proračuna je bilo izplačanih 3,63 milijarde evrov (EU del) ali 88,56 odstotkov razpoložljivih sredstev, certificirani izdatki pa znašajo 3,32 milijarde EUR (EU del) kar predstavlja 80,88 odstotka razpoložljivih sredstev.

Slovenija se je do konca junija 2015 po koriščenju sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007-2013 uvrstila na 9. mesto med 28 državami članicami EU.

Ker je uspešno črpanje sredstev odvisno od uspešnih projektov, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, prioritetno spremlja in odpravlja nepotrebne ovire in težave za izvajanje projektov. Skupaj s pristojnimi resorji vodi aktivnosti za pospeševanje črpanja EU sredstev, spodbuja tekočo pripravo zahtevkov za povračilo in s tem zmanjšuje razkorak med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo, izboljšuje administrativno usposobljenost za črpanje EU sredstev ter v sodelovanju z Ministrstvom za okolje nadaljuje z aktivnostmi za začetek izvedbe t. i. 11 okoljskih projektov, ki so pripravljeni za izvedbo, nimajo pa zagotovljenih virov financiranja.

Z namenom izpolnitve zahtev Evropsko komisije (EK) na področju presoje vplivov na okolje je bila pred časom ustanovljena medresorske delovne skupine (MDS). V poročilu je navedeno, da je po pregledu vseh projektov, za katere so bile izdane odločbe OU ali sklep EK o dodelitvi sredstev, MDS pripravila metodologijo za naknadno preverjanje verjetno pomembnih vplivov na okolje, ki vključuje osnovi izbor projektov in izločilna merila glede na stanje priprave posameznega projekta z vidika presoje vplivov na okolje. MDS je izvedla tudi prvi del naknadnega preverjanja verjetno pomembnih vplivov nekaterih projektov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI). V prvi fazi so bili preverjeni vsi projekti OP ROPI. Zaključno poročilo o preverjanju projektov je bilo posredovano EK, ki je zahtevala izdelavo »ex-post« poročil o vplivih na okolje za projekte, pri katerih je bila ugotovljena obveznost presoje vplivov na okolje. Trenutno se izvaja druga faza preverjanja, ki zajema projekte Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013.

Sicer pa iz poročila še izhaja, da je SVRK ugotovila odstopanja od načrtovanega pri izvajanju OP ROPI, ki so opazna na ravni finančne realizacije pri posameznih prednostnih usmeritvah in doseganju kazalnikov, zato je predlagala spremembo OP ROPI (vlada se je s tem seznanila na seji 17. 6. 2015). Sprememba OP ROPI je bila prepoznana kot ključen ukrep za zagotovitev 100 odstotne izkoriščenosti sredstev ob zaključku programskega obdobja in je zapisana tudi v akcijskem načrtu, dogovorjenem Evropsko komisijo. Ta mora predlog spremembe še potrditi, predvidena pa je alokacija sredstev na posameznih vsebinskih področjih na način, da bodo lahko vsa evropska sredstva v okviru tega operativnega programa uspešno črpana tudi ob zaključku programskega obdobja.

Deli to novico z ostalimi