Vlada potrdila strategijo pametne specializacije
Ljubljana, 20. septembra - Vlada je danes potrdila strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Ta daje smernice za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih, skupni imenovalec prednostnih področij pa so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. Dokument gre zdaj še v Bruselj.
Koncept je sicer predhodno že usklajen z Evropsko komisijo, zdaj gre še v formalni postopek. S tem se bo lahko v polni meri začelo črpanje evropskih sredstev za obdobje 2014-2020.
Na podlagi strategije pametne specializacije bo v obdobju 2016-2018 po načrtih izvedenih za 656 milijonov evrov razvojnih naložb letno, od česar na javna sredstva odpade 366 milijonov, z upoštevanjem finančnega vzvoda pri finančnih instrumentih pa 455 milijonov evrov, ki pomenijo neposredno spodbudo za razvoj na prednostnih področjih, so v sporočilu za javnost zapisali na uradu vlade za komuniciranje.
Sredstva bodo namenjena za raziskave, razvoj in inovacije v verigah in mrežah vrednosti, podpore naložbam, raziskovalno infrastrukturo, raziskovalni potencial raziskovalcev in mednarodno mobilnost, znanje in kompetence zaposlenih, mlade in ustvarjalnost ter za optimizacijo podpornega okolja za podjetništvo in inovacije.
Nefinančni del ukrepov bo medtem usmerjen v inovativna in zelena javna naročila, davčne olajšave, gospodarsko diplomacijo in promocijo, izdajo dovoljenj in odpravo regulacijskih ovir ter v učinkovito pravosodje.
Prednostna področja so tri, usmerjena pa so v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. "Ta naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih," so poudarili na vladi.
Prvo od prednostnih področij je zdravo bivalno in delovno okolje, razdeljeno pa je na pametna mesta in skupnosti z IT platformami ter pretvorbo, distribucijo in upravljanjem energije ter na pametne zgradbe in dom z lesno verigo z naprednimi bivalnimi enotami, sistemi upravljanja zgradb, pametnimi napravami ter gradbenimi materiali in produkti.
Področje naravnih in tradicionalnih virov za prihodnost zajema mreže za prehod v krožno gospodarstvo s predelavo biomase, razvojem novih bioloških materialov, tehnologijami za uporabo sekundarnih surovin ter pridobivanjem energije iz alternativnih virov, trajnostno pridelavo hrane s trajnostno pridelavo in predelavo prehranskih produktov v funkcionalna živila ter tehnologijami za trajnostno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo ter trajnostni turizem z informacijsko podprtim trženjem in mreženjem, naložbami za dvig kakovosti storitev, tehnološkimi rešitvami za trajnostno rabo virov v nastanitvenih zmogljivostih ter zeleno shemo slovenskega turizma.
Tretja prednost pa je t.i. (s)industrija 4.0. Gre za tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, vključno z omogočitvenimi tehnologijami ter zdravje - medicino z biofarmacevtiko, diagnostiko in terapevtiko v translacijski medicini, zdravljenjem raka, odpornimi bakterijami ter zdravili naravnega izvora in naravno kozmetiko.
Poleg tega (s)industrija 4.0 zajema mobilnost z nišnimi komponentami in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem, sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije, sistemi in komponentami za varnost in udobje ter materiali za avtomobilsko industrijo ter razvoj materialov kot končnih produktov s predelavo kovin in zlitin ter pametnimi multi-komponentnimi materiali in premazi.
Država si želi do leta 2023 izboljšati konkurenčnost na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije, povečati delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu od 22,3 odstotka na povprečno raven območja z evrom, ki znaša 26,5 odstotka ter povečati deležu izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu od 21,4 na 33 odstotkov, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprečja EU.
Poleg tega si želi tudi dvigniti podjetniško aktivnost s sedanjih 11 odstotkov vsaj na raven povprečja EU, ki je 12,8 odstotka.