Vlada o koriščenju evropskih sredstev 2014–2020

Ljubljana, 13. junij 2017 – Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca junija 2017. V obdobju do konca leta 2023, ko se zaključi izvajanje programskega obdobja 2014–2020 je Slovenija upravičena do dobrih treh milijard evrov sredstev. Poročilo bo vlada posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca junija 2017 odobrenih 220 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti 1,1 milijarde evrov, kar je 38 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Trenutno je v pregledu še 20 vlog resornih ministrstev v skupni vrednosti 148 milijonov evrov. V obdobju, ki ga obravnava poročilo je bilo skupno podpisanih za 956,7 milijona evrov oziroma 32 odstotkov pogodb, iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih nekaj več kot 169 milijonov evrov, kar je 6 odstotkov razpoložljivih sredstev. V skladu s predvideno dinamiko »paketnega« pošiljanja zahtevkov za povračilo na Evropsko komisijo je država doslej v Bruselj posredovala za 69 milijonov evrov zahtevkov oziroma 2 odstotka razpoložljivih sredstev, naslednji paket pa bo Evropski komisiji predložila v tretjem tromesečju letošnjega leta. Zadnji podatki o prilivih iz evropske blagajne v slovenski proračun kažejo, da je bilo do danes iz evropske blagajne v slovenski proračun povrnjenih 62 milijonov evrov. Naslednja povračila pričakujemo v drugi polovici leta. 

S ciljem učinkovitega doseganja kazalnikov v okviru posameznih prednostnih naložb, hitrejšega izvajanja Operativnega programa in doseganja pravila n+3 (Uredba št. 1303/2013, člen 136), ki državam članicam nalaga, da odobrena sredstva za posamezno leto porabijo do konca tretjega leta (za leto 2014 je to leto 2017), poročilo obravnava pregled stanja za posamezna področja in uresničevanja akcijskih načrtov, ki so jih pripravila resorna ministrstva. Kot izhaja iz poročila, se aktivnosti na področju Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada izvajajo v skladu s predvideno dinamiko, za učinkovito doseganje pravila n+3 na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj pa bodo morala resorna ministrstva odgovorno izpolniti napovedane aktivnosti. Prioritete so predvsem na prednostni osi Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast, pri čemer je vplačilo sredstev v sklad skladov v letu 2017 in začetek izvajanja finančnih instrumentov absolutna nujnost, hkrati pa tudi izjemno pomembna implementacija ukrepov v izvajanju, v skladu z napovedmi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. K doseganju pravila n+3 pomembno prispevajo še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (predvsem prednostna os Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva), Ministrstvo za okolje in prostor (Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev) in Združenje mestnih občin – v sodelovanju z MOP in Ministrstvom za infrastrukturo (Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč in Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi), Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za kulturo (Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti). 

Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani SVRK in na www.eu-skladi.si, kjer so na voljo tudi druge informacije o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, kot na primer pregled projektov, ki so sofinancirani iz EU sredstev, predvideni in odprti javni razpisi, potrjeni INOP-i, shematski prikaz vseh pravnih podlag in programskih dokumentov, vzpostavljen pa je tudi sistem objav, tolmačenj in ključnih informacij z namenom čim bolj poenotenega izvajanja evropske kohezijske politike. V okviru spletne strani deluje tudi Fina EU točka (financiranje, EU sredstva, podpora) katere glavni namen je na enostaven, pregleden in uporabnikom prijazen način posredovati vse ključne informacije, ki jih morajo poznati tako potencialni prijavitelji kot sami izvajalci projektov.