V zadnjih desetih letih na Goriškem z evropskimi sredstvi in mednarodnimi finančnimi mehanizmi podprtih 270 projektov

Goriška statistična regija se je v zadnjih desetih letih aktivno vključevala v izvajanje evropske kohezijske politike in koriščenje sredstev v okviru mednarodnih finančnih mehanizmov. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj, si je ogledala projekta, ki sta uspešno kandidirala za nepovratna sredstva – kolesarsko stezo proti Posočju, ki je bila sofinancirana v okviru čezmejnega programa sodelovanja Italija–Slovenija in fotovoltaično elektrno na protihrupni ograji – GOLEA, ki je pridobila sredstva v okviru Slovensko-švicarskega programa sodelovanja.

»V regiji je bilo s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ali Kohezijskega sklada, v okviru transnacionalnih programov, čezmejnega sodelovanja z Italijo ter v okviru Norveškega mehanizma in Švicarskega prispevka skupno sofinanciranih nekaj več kot 270 projektov v skupni vrednosti preko 230 milijonov evrov,« je povedala ministrica. Regija je po njeni oceni izpeljala veliko odličnih projektov, od manjših v lokalnih skupnostih, do večjih infrastrukturnih, ki so med drugim prispevali k zmanjševanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov.

»S pomočjo evropskih in drugih nepovratnih sredstev tudi na Goriškem podpiramo številne uspešne zgodbe ljudi, organizacij, podjetij in drugih ter vlagamo v našo skupno prihodnost,« je povedala ministrica. Kot je dejala, je pomemben cilj vlade za programsko obdobje 2014–2020, ki se zaključuje leta 2023 in v katerem je Sloveniji na voljo 3,2 milijarde evrov, prispevati k rasti, ustvarjati nova delovna mesta in splošno dodano vrednost. »Naš cilj je pomagati ljudem udejanjati poslovne ideje, spodbujali bomo njihovo inovativnost in kreativnost, vlagali v zanje, vseživljenjsko učenje in odpirali nova delovna mesta. Tu so številne priložnosti za mlade, ki na primer prvič iščejo zaposlitev, kot za generacijo starejših, ki morajo svoje delovne veščine in znanje prilagoditi novim delovnim potrebam ter razvoju tehnologij. «

Ko se nahajamo na Goriškem, ne moremo mimo čezmejnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, ki ga je treba po mnenju Smerkoljeve v prihodnje še krepiti. Dosedanje izkušnje pri čezmejnem sodelovanju Slovenije s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, je ocenila kot dobre, saj so se na osnovi dobrih meddržavnih odnosov med obema v program vključenima državama razvili številni odlični projekti, katerih učinek je viden na obeh straneh meje. »Uspešnost Goriške regije v tem okviru zelo izstopa. Projektnim partnerjem iz tega dela Slovenije je bilo namreč dodeljenih 17,5 milijona evrov sredstev oz. kar 13,6 odstotka vseh sredstev tega čezmejnega programa, sodelovali pa so v 63 od skupno 86 projektov, ki so se izvajali v programskem obdobju 2007–2013, kar je zelo dober rezultat,« še meni ministrica Alenka Smerkolj. Tudi zato je prepričana, da bodo tudi projekti, ki nastajajo danes še dodatno okrepili poznavanje obmejnih regij ter čezmejno povezovanje in sodelovanje med prebivalci Slovenije in Italije. Tokratni čezmejni program je sicer usmerjen v spodbujanje rasti in inovacij, izboljšanje kakovosti življenja in okoljske trajnosti ter prizadevanjem za večjo učinkovitost javne uprave. Poleg tega med slovenskimi občinami in občinami sosednjih držav na obmejnih območjih obstaja več vrst sodelovanja, ki se nanaša predvsem se na področja, ki jih urejajo lokalne skupnosti preko lokalnih javnih služb. Naš skupni cilj so namreč kar najboljše možnosti za kakovostno vsakdanje življenje ob meji.

Sicer pa so se upravičenci iz goriške regije dobro povezujejo tudi v okviru transnacionalnih programov 2014–2020, kjer so partnerji v 13 projektih in so uspešno kandidirali za nekaj več kot 2,3 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Tokratnega obiska vlade na terenu se je udeležili tudi državni sekretar Franc Matjaž Zupančič, ki si bo na Univerzi v Novi Gorici ogledal projekt CITIUS, ki je bil sofinanciran v okviru čezmejnega programa sodelovanja Italija–Slovenija 2007–2013 in katerega cilj je promoviranje nastanka in skupnega razvoja novih centrov odličnosti za raziskave in razvoj med raziskovalnimi zavodi. Obiskal je tudi Centralno čistilno napravo Nova Gorica, v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče, ki je v programskem obdobju 2007–2013 uspešno pridobila evropska sredstva iz Kohezijskega sklada.