Trajnostno oblikovanje eden pomembnejših gradnikov prehoda v krožno gospodarstvo
Ljubljana, 27. marec 2018 – Ukrepi na področju prehoda v krožno gospodarstvo so postali stalnica razvojnih politik, tako na EU kot na nacionalni ravni. Med ključnimi gradniki prehoda v nizkoogljično družbo je tudi trajnostno oblikovanje, ki je bila osrednja tema današnje konference »Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo«. Konferenco sta v okviru projekta Retrace gostila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Udeležence dogodka sta uvodoma nagovorila tudi ministra, ki opravljata tekoče posle, Alenka Smerkolj in Tone Peršak, uvodni govornik pa je bil tudi odpravnik poslov Veleposlaništva kraljevine Nizozemske Erik van Uum.
Za uspešen prehod v krožno gospodarstvo bo treba zagotoviti, da gospodarska rast s seboj ne bo prinašala prekomerne rabe primarnih surovin in neobnovljivih virov energije. Brez sprememb potrošniških navad in proizvodnih vzorcev pa to ne bo mogoče, zato bo imela uporaba pristopa trajnostnega oblikovanja v različnih procesih na sistemski ravni eno ključnih vlog. Uporabo sistemskega oblikovanja kot metode za lažji prehod v krožno gospodarstvo spodbuja tudi projekt Retrace v okviru Interreg Europe (A Systemic Approach for Regions TRAnsitioning towards a Circular Economy), v katerem od aprila 2016 kot eden izmed osmih partnerjev iz Italije, Španije, Romunije, Francije in Slovenije sodeluje tudi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
V uvodnem nagovoru je ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Smerkolj, izrazila veselje, da se je iz nabora 65 prepoznanih dobrih praks krožnega gospodarstva v okviru projekta Retrace kar sedem od osmih slovenskih primerov uvrstilo na seznam 30 najboljših. »Slovenija je na pravi pot. Tudi na področju oblikovanja razvojnih politik, ki podpirajo prehod v krožno gospodarstvo. Operativni program izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 je postavil temelje, sledila je Slovenska strategija pametne specializacije in konec preteklega leta Strategija razvoja Slovenije 2030, kjer prehod države v nizkoogljično krožno gospodarstvo predstavlja enega od 12 ciljev,« je še dodala.
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak, pa je povedal, da je krožno gospodarstvo del procesa priprave Strategije oblikovanja že od samega začetka in izpostavil: »Krožno gospodarstvo se v deželi s toliko neokrnjenimi naravnimi viri zdi nekaj samoumevnega«. Slovenija ima vse možnosti, da ta potencial izkoristi in ga pretvori v visoko dodano vrednost.
Marjana Dermelj, vodja projekta Retrace v Sloveniji, iz SVRK je predstavila Akcijski načrt za uporabo sistemskega oblikovanja za prehod v krožno gospodarstvo, ki je nastal v okviru projekta. Namen akcijskega načrta je narediti prve konkretne korake v smeri, da bo trajnostno oblikovanje postalo del sistemskega pristopa oblikovanja politik, finančnih instrumentov in drugih podpornih mehanizmov. Anja Zorko iz Centra za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je izpostavila pomen povezovanja kreativnega sektorja z gospodarstvom in vlogo oblikovanja v industrijskih proizvodnih procesih.
Miranda Geusens iz OVAM (Public Waste Agency of Flanders, Belgija) je govorila o teoretičnih pristopih na področju trajnostnega oblikovanja ter orodja, s katerimi spodbujajo tako izobraževalni sektor kot podjetja, da v svojih procesih uporabijo trajnostno oblikovanje kot vodilo. Kako je mogoče teorijo spraviti v prakso in kako se lahko učimo iz narave je orisala Saskia van den Muijsenberg iz podjetja BiomimicryNL, praktične rešitve v podjetjih in izdelkih pa sta predstavila Bert van Son iz nizozemskega podjetja MUD Jeans, ki izdeluje jeans iz ekološkega bombaža in spodbuja lastnike k vračanju uporabljenih hlač (tudi preko poslovnega modela njihovega lizinga) in Matej Feguš iz podjetja Donar, ki je bilo v okviru projekta Retrace identificirano kot primer dobre prakse. Predstavil je njihov pristop k udejanjanju koncepta krožnega gospodarstva pri izdelavi pohištva.
Alenka Hren, SPIRIT Slovenija, je predstavila rezultate pilotnega projekta Trajnostne transformacije podjetij. Na tem področju bodo v naslednjih letih z evropskimi sredstvi podprli 60 podjetij. Možnosti za razvoj podpore podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo je podala Simona Grobelnik iz Slovenskega podjetniškega sklad.
Več informacij o aktivnostih projekta Retrace:
- Spletne strani: www.interregeurope.eu/retrace, www.svrk.gov.si/si/o_sluzbi/sodelovanje_v_projektih/retrace/
- Video: Circular Economy and Systemic Design in Slovenia - 5° Field Visit
- Publikaciji Retrace: Systemic Design Method Guide for Policymaking: A Circular Europe on the Way, Good Practices Guide Systemic Approaches for a Circular Economy