Strategija pametne specializacije poslana v Bruselj

Strategija pametne specializacije (SPS) bo strateško usmerjena v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

Ključni cilji SPS so dvig dodane vrednosti na zaposlenega, izvoz visokotehnološko intenzivnih proizvodov ter storitev z visokim deležem znanja ter dvig podjetniške aktivnosti. Cilji so razdelani za vsako od devetih prioritet, kjer so tudi jasno opredeljena fokusna področja in tehnologije, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti. Na teh področjih bo Slovenija prešla od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov. Ta področja so:

A. ZDRAVO BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE
1. Pametna mesta in skupnosti z IT platformami ter pretvorbo, distribucijo in upravljanjem energije: dvig dodane vrednosti na zaposlenega za 15%.
2. Pametne zgradbe in dom z lesno verigo z naprednimi bivalnimi enotami, sistemi upravljanja zgradb, pametnimi napravami ter gradbenimi materiali in elementi: dvig dodane vrednosti in izvoza podjetij v verigi vrednosti za 25%.

B. NARAVNI IN TRADICIONALNI VIRI ZA PRIHODNOST

3. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo s predelavo biomase, razvojem novih bioloških materialov, tehnologijami za uporabo sekundarnih surovin ter pridobivanjem energije iz alternativnih virov: dvig indeksa snovne učinkovitosti iz 1,07 na 1,50.
4. Trajnostna pridelava hrane s funkcionalnimi živili ter trajnostno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo v okviru vsaj treh verig vrednosti, ki bodo zagotavljale kritično maso odjema in ki bodo podprte z dolgoročnim pogodbenim partnerstvom, ki bo temeljilo na gospodarski pobudi: dvig dodane vrednosti na zaposlenega sodelujočih podjetij v verigah vrednosti za 20%.
5. Trajnostni turizem s tehnološko podprtim trženjem in mreženjem, naložbami za dvig kakovosti storitev, tehnološkimi rešitvami za trajnostno rabo virov v nastanitvenih zmogljivostih ter zeleno shemo slovenskega turizma: dvig dodane vrednosti iz turizma za 15%, povečanje priliva iz naslova izvoza potovanj za 4-6 % letno ter zmanjšanje CO2 emisij iz naslova turizma za 20% do leta 2023.

C. (S)INDUSTRIJA 4.0

6. Tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, vključno z omogočitvenimi tehnologijami:
a. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega v orodjarstvu za 25%, to je na, v povprečju, 45.000 evrov na zaposlenega do leta 2023.
b. Dvig nivoja robotizacije in avtomatizacije proizvodnje v predelovalnih dejavnostih: le v avtomobilski panogi je stopnja robotizacije že primerjalno visoka in bo zato poudarek predvsem na uvajanju avtomatizacije. Na vseh ostalih področjih pa je poleg avtomatizacije, ključno tudi povečanje števila robotov, ciljno za 50%, to je s sedanjih 48 na 72 na 10.000 zaposlenih. V okviru demonstracijskih tovarn se bo dodana vrednost na zaposlenega dvignila za vsaj 20%.
c. Povezati znanja in ustvarjalnost deležnikov na področju fotonike s ciljem doseganja povprečne dodatne vrednosti v višini 75.000 evrov do leta 2023.
d. Povečanje izvoza avtomatiziranih industrijskih sistemov in opreme za vsaj 25% do leta 2023 in sicer še posebej na področjih orodjarstva, robotike in pametnih industrijskih mehatronskih sistemov.

7. Zdravje – medicina z biofarmacevtiko, diagnostiko in terapevtiko v translacijski medicini, zdravljenjem raka, odpornimi bakterijami ter zdravili naravnega izvora in naravno kozmetiko: cilj do leta 2023 je povečanje izvoza sodelujočih podjetij v višini preko 30%, od česar naj bi srednja in majhna podjetja povečala izvoz vsaj za 250 milijonov evrov. Poleg spodbuditve nastanka vsaj 20 novih podjetij je na tem področju cilj pritegniti vsaj še eno neposredno tujo naložbo, ki bo zaposlovala več kot 50 zaposlenih.

8. Mobilnost z nišnimi komponentami in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem, sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije, sistemi in komponentami za varnost in udobje ter materiali za avtomobilsko industrijo: dvig dodane vrednosti podjetij v partnerstvu za 20% ter povečanje števila predrazvojnih dobaviteljev od 15 na 22 (povečanje za 45%).

9. Razvoj materialov kot končnih produktov s predelavo kovin in zlitin ter pametnimi multikomponentni materiali in premazi: dvig dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih na področju proizvodnje zlitin in kovin iz 45.000 EUR na vsaj 55.000 do leta 2023; povečevanje izvoza in dodane vrednosti na zaposlenega na področju pametnih premazov za 20%, povečanje vlaganj v razvoj za 15%, dodane vrednosti za 5% in izvoza na področju pametnih multikomponentnih materialov za 10%.

SPS ima razdelan celovit sveženj ukrepov, kjer je opredeljeno, kako bodo zgornji cilji doseženi. Na osnovi SPS bo izvedenih za 750 milijonov evrov razvojnih naložb letno, od česar na javna sredstva odpade dobrih 400 milijonov, z upoštevanjem finančnega vzvoda pri finančnih instrumentih pa 575 milijonov evrov. Ukrepi se nanašajo na področje raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov, na področje podjetništva in razvoja podeželja ter na spodbujevalne ukrepi razvojne države (javna naročila, davčne olajšave, gospodarska diplomacija in promocija ter izdaja dovoljenj in odprava regulacijskih ovir).

Povezava do Strategije pametne specializacije (SPS)