Soočanje EU z izbruhom koronavirusa

Evropska unija je za spopadanje s koronavirusom angažirala različne instrumente, ki jih ima na voljo, da bi državam članicam pomagala zajeziti širjenje virusa in ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. V ta namen je bilo na evropski ravni predloženih veliko konkretnih ukrepov (veliko ukrepov pa je pripravljenih tudi za obdobje po koncu pandemije), ki vključujejo:

1. zdravstvene ukrepe
2. ekonomske ukrepe
3. promocijo raziskav, vključno za cepivo
4. ukrepe na področju mobilnosti in zaščite potnikov in
5. Evropski načrt za postopno odpravljanje zajezitvenih ukrepov

Poglejmo podrobneje.

a. Zdravstveni ukrepi vključujejo Instrument za nujno podporo (Emergency Support Instrument) in instrument RescEU, ki iz EU proračuna namenjata 3 milijarde evrov za zdravstveno opremo. EU je izvedla tudi skupno javno naročilo in nabavo medicinske zaščitne opreme v imenu 25 držav in sodelovala z industrijo za povečano proizvodnjo zaščitne opreme.

b. Ekonomski ukrepi so najobsežnejši. Vključujejo:

• Instrument SURE za začasno podporo zmanjševanju tveganja za brezposelnost: Prek tega instrumenta lahko države članice zaprosijo za finančno podporo EU, s katero bodo lahko financirale nenadno in močno povečanje nacionalnih javnih izdatkov od 1. februarja 2020 dalje. To je povezano z nacionalnimi ureditvami krajšega delovnega časa in podobnimi ukrepi, tudi za samozaposlene, ali z nekaterimi ukrepi v zvezi z zdravjem, zlasti na delovnem mestu. Za to podporo je na voljo 100 milijard evrov.
• 20 milijard naložb v mala in srednje velika podjetja, ki jih namerava ustvariti skupina EIB delno z lastnim kapitalom, delno iz proračuna EU.
• Mobilizacijo proračuna EU za pomoč malim in srednjim podjetjem: EU bo skušala povečati likvidnost podjetij tako, da bo iz proračuna EU (iz obstoječih programov, kot so COSME, InnovFin ter EFSI jamstvo) v Evropski investicijski sklad (EIF) prerazporedila dodatno jamstvo za milijardo evrov garancij kot spodbudo bankam, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo likvidnost. Tako bi mobilizirali dodatno financiranje obratnega kapitala v višini 8 milijard evrov in pomagali vsaj 100.000 evropskim podjetjem. 
• Naložbeno iniciativo Coronavirus Response Investment Initiative (CRII), ki je namenjena zagotovitvi takojšnje likvidnosti za države članice. Združuje mobilizacijo neporabljenih sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada za najbolj nujne potrebe in maksimalno prilagodljivost porabe teh sredstev. EU je tako prerazporedila 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti novemu koronavirusu in se letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja v višini 29 milijard evrov. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 29 milijard evrov kohezijskih sredstev zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro in prožno ukrepanje (zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu). Iz teh sredstev se lahko financira nakup zdravstvene opreme, plače zdravnikov in zdravstvenega osebja, podpora nezaposlenim, subvencije za čakanje in polovični delovni čas in pomoč srednjim in malim podjetjem, da se obdržijo. Za Slovenijo je v sklopu te nove naložbene pobude predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020).
• Naložbeno iniciativo Coronavirus Response Investment Initiative Plus (CRII+), ki dopolnjuje prejšnjo pobudo in dodatno omogoča prenos sredstev med skladi ter med kategorijami regij in cilji politik, odpravlja zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in poenostavlja upravljanje. Poleg tega pobuda omogoča podporo najbolj ogroženim skupinam preko Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) s spremembo pravil (npr. preko elektronskih vavčerjev je možno dobiti hrano in osnovno materialno pomoč) in podporo ribiškemu ter kmetijskemu sektorju.
• Solidarnostni sklad EU, ki podpira države članice pri odzivu na naravne nesreče, kot so poplave, gozdni požari, potresi, viharji in suše, je bil razširjen tako, da zajema tudi hujše zdravstvene krize. Proračun je povečan na letni znesek največ 1 milijarde evrov.
• Začasna pravila o Državnih pomočeh, da lahko vlade omogočijo likvidnost gospodarstva kot pomoč državljanom in podjetjem. Evropska komisija jeSloveniji odobrila shemo državne pomoči v vrednosti 2 milijard evrov za podporo slovenskemu gospodarstvu v okoliščinah izbruha koronavirusa. Shema predvideva javno podporo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, plačnih subvencij, oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, zmanjšanja določenih davkov in pristojbin za vodo, bančnih jamstev, odloženih plačil določenih posojil in kompenzacijskih plačil. Evropska komisija je Sloveniji odobrila še slovensko poroštveno shemo in shemo pomoči pri najemninah v skupni vrednosti 2 milijard evrov za podporo podjetjem, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa.
• Prilagodljivost evropskega fiskalnega okvirja, ki državam članicam omogoča sprejetje ukrepov za obvladovanje krize, pri čemer lahko odstopajo od proračunskih zahtevv okviru evropskega fiskalnega okvira (gre za aktivacijo splošne odstopne klavzule fiskalnega okvira).

c. Promocija raziskav, vključno za cepivo: Evropska unija je izbrala 18 projektov, ki naj bi raziskali sam virus COVID-19 in možno zdravljenje, in jih bo podprla s 48,5 milijona evrov. Eden od teh je že obrodil sadove, saj so raziskovalci projekta HG nCoV19 test razvili postopek hitrega testiranja na COVID-19 in dobili dovoljenje za njegovo trženje. Poleg tega je EU v tesnem sodelovanju z industrijo že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo nujnih raziskav. Nemškemu podjetju CureVac je ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za pomoč pri razvoju in proizvodnje cepiva proti koronavirusu v Evropi. 

d. Ukrepi na področju mobilnosti in zaščite potnikov so vključevali pomoč ljudem, da so se vrnili domov, smernice za nadzor na mejah, navodila za varovanje pravic potnikov v EU v razmerah različnih mejnih režimov in ukrepov idr.

Povzetek soočanja EU z izbruhom koronavirusa v infografiki

Tudi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, se sprotno odziva na težave, ki zaradi koronavirusa COVID-19 nastajajo pri izvajanju evropske kohezijske politike v Sloveniji. V ta namen je vzpostavila tudi spletno stran, na kateri so objavljene tako aktualne usmeritve Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot Vlade RS in Evropske komisije glede izvajanja evropske kohezijske politike v povezavi s COVID19.