Slovenija uspešna pri koriščenju evropskih sredstev

Ljubljana, 3. februar – Vlada RS se je seznanila s Poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013. Iz poročila izhaja, da je bila država ob koncu leta 2015 uspešna pri koriščenju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. V primerjavi z letom pred nastopom aktualne vlade so se ne le povečala izplačila za EU projekte iz državnega proračuna, temveč je Slovenija konec decembra 2015 vstopila v krog petih najboljših držav članic EU na tem področju: iz 19. mesta v sredini leta 2014 smo v mesecu novembru 2015 zasedli 8. mesto, ob koncu leta 2015 pa kar 4. mesto.

Slovenija je imela v programskem obdobju 2007–2013 na voljo 4.101.048.636 evrov evropskih sredstev, do konca decembra 2015 pa je iz slovenskega proračuna za projekte izplačala 4.312.527.143 evrov (EU del), kar predstavlja 105,16 odstotkov razpoložljivih sredstev (odstotek je večji od 100 zaradi t. i. dodatnih pravic porabe; za ta ukrep se je vlada odločila leta 2012 s ciljem pospešitve črpanja in zmanjšanja možnosti izgube sredstev zaradi morebitne neuspešne izvedbe nekaterih projektov). Na drugi strani je bilo iz bruseljske blagajne doslej povrnjen maksimalen odstotek razpoložljivih sredstev - 95 odstotkov. Upravičenci so namreč morali vsa plačila izvajalcem izvršiti do 31. decembra 2015, zanje pa bo lahko Slovenija še do konca junija 2016 zahtevala povrnitev sredstev iz EU proračuna. Kot navedeno, je v skladu s pravili EU lahko Komisija za zdaj povrnila do 95 odstotkov pravic porabe, preostalih 5 odstotkov pa bo Slovenija prejela, ko bo iz Bruslja prejela potrjena končna poročila o izvajanju Operativnih programov obdobja 2007–2013, kar pričakujemo predvidoma konec leta 2017.

S temi sredstvi je bilo v zadnjih devetih letih v Sloveniji sofinanciranih več kot 5000 projektov, ki so med drugim prispevali k zmanjšanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov:

• ustvarjenih je bilo več kot 45.000 delovnih mest,
• v investiranje v vse oblike znanja pa vključenih več kot 610.000 oseb,
• z neposrednimi subvencijami je bilo podprtih več kot 3.000 majhnih in srednjih podjetij, ki so rezultirala v 1.400 inovacijah in patentih ter spodbudila za 1,75 milijarde evrov zasebnih vlaganj,
• zagotovljenih več kot 75.000 m2 nove raziskovalne oz. izobraževalne infrastrukture, vključno z nakupi raziskovalne opreme,
• 3 prenovljene fakultete s področja naravoslovja in tehnike,
• povečal se je delež javno veljavnih programov izobraževanja in usposabljanja, in sicer s 5 na 41 odstotkov
• zgrajenih 10 urgentnih centrov,
• do širokopasovnega omrežja na t. i. belih lisah je bil omogočen dostop 30.000 gospodinjstvom; več kot 14.800 novih širokopasovnih priključkov,
• izvedenih je bilo več kot 1000 projektov v lokalnih skupnostih, ki so prispevali k skladnejšemu razvoju,
• s pomočjo evropskih sredstev se je število turističnih kapacitet povečalo za več kot 11.800, število obiskovalcev v obnovljenih in revitaliziranih objektih kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture pa za 760.000,
• v aktivnosti v okviru spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakosti možnosti in spodbujanja socialne vključenosti ter institucionalne in administrativne usposobljenosti je vključenih preko 750.000 oseb,
• posodobljenih je bilo 155 km železniških prog,
• zgrajenih ali posodobljenih je bilo skoraj 90 km cest, skoraj 40 km kolesarskih povezav ter več kot 130.000 m2 protihrupnih ograj,
• zgrajenih je bilo 5 centrov za ravnanje z odpadki, več kot 40 čistilnih naprav in več kot 670 km kanalizacijskega in več kot 1.100 km vodovodnega omrežja.
• na kanalizacijski sistem priključenih 150 tisoč prebivalcev, 400 tisoč prebivalcev pa je dobilo boljšo oskrbo in dostop do pitne vode,
• doseženo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 150 tisoč ton CO2 in prihranek končne energije za več kot 300 GWh.