Slovenija 100 odstotno uspešna pri koriščenju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada 2007–2013

Ljubljana, 3. avgust 2018 – Slovenija koriščenje evropskih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2007–2013 na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj) in Kohezijskega sklada tudi uradno zaključuje 100 odstotno uspešno. To je po pregledu zaključnih poročil za operativna programa regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) ter razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), ki sta bili podlaga za koriščenje sredstev, Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sporočila Evropska komisija. Zaključno poročilo za sredstva Evropskega socialnega sklada Slovenija še pričakuje. 

Programsko obdobje 2007–2013 se je sicer na področju izvajanja zaključilo konec leta 2015, ko je bil zadnji rok za nastanek izdatkov v okviru sofinanciranih projektov. To leto je bilo prelomno in zahtevno, a ga je Slovenija zaključila na uspešnem 4. mestu med državami članicami EU. Bila je tudi med osmerico tistih so še pred uradnim zaključkom programskega obdobja v nacionalni proračun povrnile maksimalno kvoto sredstev – t. j. 95 odstotkov od razpoložljivih dobrih 4 milijard evrov. Kot izhaja iz obvestila Evropske komisije, bo sedaj država v roku 45 dni za že omenjena operativna programa prejela nakazilo zadnjih 5 odstotkov oz. 167,26 milijona evrov (89,16 milijona evrov iz OP RR in 78,10 iz OP ROPI), ki so jih do pregleda in potrditve slovenskih zaključnih poročil začasno zadržali v Bruslju. Zaključno poročilo za evropski socialni sklad (operativni program razvoja človeških virov), z naslova katerega pričakujemo 38 milijonov evrov, je še pregledu na Evropski komisiji.

Ocenjujemo, da bo Slovenija celotno obdobje 2007–2013 zaključila z maksimalnim, 100 odstotnim izkoristkom vseh razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike. Z njimi smo s sodelovanjem resornih ministrstev, upravičencev in vseh, ki sodelujejo v izvajanju, uresničili številne uspešne projekte in tako prispevali k večji blaginji državljank in državljanov. Več kot 6000 uspešno uresničenih zgodb ljudi, organizacij, podjetij in drugih je zagotovo najboljši dokaz, da kohezijska politika v naših okoljih in med ljudmi pušča velike sledi.

V času, ko se je izvajala, je Evropo prizadela gospodarska in finančna kriza, ki je omejila javne naložbe, zato so postala sredstva kohezijske politike pomembnejša kot kadarkoli prej. Neodvisna strokovna ocena financiranja v tem obdobju je pokazala, da so naložbe kohezijske politike ustvarile pozitivne in oprijemljive rezultate – od ustvarjanja delovnih mest do pozitivnega vpliva na razlike med regijami in povečanja BDP. Tako je bilo z evropskimi kohezijskimi sredstvi v celotni EU uresničenih za 346,5 milijarde evrov naložb, od tega dobre 4 milijarde evrov v Sloveniji. Po ocenah Evropske komisije bo 1 evro naložb iz kohezijske politike v obdobju 2007–2013 ustvaril kar 2,74 evra dodatnega BDP do leta 2023 (več o tem), ko se sicer uradno zaključuje tudi izvajanje programskega obdobja 2014–2020. Tudi v tem obdobju s pomočjo dobrih 3 milijard razpoložljivih evropskih sredstev za cilj Naložbe za rast in delovna mesta ustvarjamo dodano vrednost. Angažiranih je že 65 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev oz. dobri 2 milijardi evrov, kar v absolutnih številkah predstavlja 347 izdanih odločitev o finančni podpori za projekte, programe ali javne razpise oz. le za nekaj odstotkov manj podpisanih pogodb za projekte.