Projektne zgodbe: projekt AlpSib in obveznice z družbenim učinkom v Sloveniji

Projekt AlpSib in obveznice z družbenim učinkom v Sloveniji

Kaj je projekt AlpSib?

AlpSib je triletni mednarodni projekt, ki poteka v vseh alpskih državah z izjemo Švice, sofinancira pa ga transnacionalni program Interreg Območje Alp. V Sloveniji ga izvajata Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER). Na IER smo se o projektu pogovarjali s člani projektne ekipe, dr. Damjanom Kavašem, dr. Natašo Kump in mag. Klemnom Komanom.

Kakšna je tema projekta?

Tema projekta so obveznice z družbenim učinkom (angl. social impact bonds). Gre za novejši inštrument financiranja socialnih storitev; prva shema ODU je bila vzpostavljena šele leta 2010 v Veliki Britaniji. Obveznice z družbenim učinkov (ODU) predstavljajo inovativen način financiranja intervencij na socialnem področju. V splošnem gre za javno-zasebno partnerstvo oziroma pogodbo, ki temelji na shemi plačila za uspeh, ki v financiranje socialnih storitev (ki so sicer večinoma financirane z javnimi sredstvi) pritegujejo tudi zasebna sredstva.

Kako sheme obveznic z družbenim učinkom delujejo?

Pri delovanju shem ODU sodeluje pet vrst partnerjev:

• Zasebni investitor oz. financer socialne storitve,
• Izvajalec socialne storitve,
• Javna ustanova (oblast), ki je odgovorna za socialno politiko,
• Posrednik, ki najde investitorje in izvajalca socialne storitve in upravlja shemo,
• Evalvator socialne storitve

Že ob vzpostavitvi sheme financiranja z ODU se določijo cilji oz. minimalni zahtevani učinki izvedbe socialne storitve. Zasebni investitor zagotovi sredstva, potrebna za izvedbo socialne storitve. Z investiranimi sredstvi je plačan izvajalec socialne storitve; izvajalci so v klasičnem sistemu sicer plačani večinoma neposredno iz javnega proračuna. Javna ustanova, ki odgovorna za socialno politiko, po izvedbi socialne storitve investitorjem izplača vložek skupaj z donosom, dogovorjenim vnaprej. Pomembna lastnost ODU pa je, da so zasebni investitorji poplačani le v primeru uspešne izvedbe socialne storitve; izpolnjeni oz. doseženi morajo biti vsaj prej omenjeni minimalni cilji. Ali je bila storitev uspešno izvedena, ugotavlja evalvator. Vloga posrednika je, da ob zagonu sheme financiranja z ODU najde investitorje in izvajalca socialne storitve ter ureja razmerja med partnerji.

Zaradi dejstva, da investitor ob neuspešni izvedbi socialne storitve ne prejme niti glavnice niti obljubljenega donosa, so ODU za investitorje lahko tvegan finančni inštrument. ODU imajo pravzaprav malo skupnega s klasičnimi obveznicami, kljub imenu. ODU so dolžniški finančni instrument, ki prinaša relativno majhne donose ob možnosti izgube celotnega vložka in zato ni zelo zanimiv za investitorje, ki iščejo predvsem zaslužek.

Kakšne so prednosti ODU?

Sheme ODU so primerne predvsem za financiranje tistih socialnih storitev, ki delujejo preventivno in dolgoročno. S stališča javnih financ so namreč preventivne socialne storitve neugodne, saj stroški nastopijo veliko prej, kot se pojavijo prihranki. Preventivne socialne storitve so posledično pogosta žrtev različnih varčevalnih ukrepov, še pogosteje pa jih javni sistemi socialnih storitev sploh ne poznajo. Korist ODU je v tem, da preloži stroške preventivnih socialnih storitev na zasebni sektor in vsaj v prvi fazi razbremeni javne finance. Dodatna prednost je še razvoj sistemov zagotavljanja socialnih storitev v smeri preventivnega delovanja namesto reagiranja takrat, ko je problem že nastal in je po možnosti že težko rešljiv. Zaradi obveznega vrednotenja po zaključku sheme ODU tudi prispevajo k širši uporabi vrednotenj v socialni politiki, kar dodatno prispeva h kvaliteti socialnih storitev.

Primer sheme obveznic z družbenim učinkom iz Nemčije

Kot rečeno, je prva shema ODU stekla v Veliki Britaniji, kjer pa je sistem zagotavljanja socialnih storitev manj obširen, bolj liberaliziran, v večji meri odvisen od zasebnega financiranja in zato bolj primeren za ODU. Prva shema ODU na evropskem kontinentu pa je v obdobju 2013–2016 potekala v Augsburgu, v Nemčiji, kjer pa je sistem zagotavljanja socialnih storitev precej bolj podoben slovenskemu. Ciljna skupina pilotne sheme ODU eleven Augsburg so bili zapostavljeni, brezposelni mladi, ki niso bili več vključeni niti v izobraževanje, niti v programe zavoda za zaposlovanje, obenem pa njihove težave še niso bile dovolj velike, da bi bili vključeni v obravnavo pri socialnih službah ali celo pri policiji in sodstvu. Gre torej za pomembno veliko skupino mladih, za katero ni pristojna nobena od bavarskih javnih služb. Težave, s katerimi se ta skupina mladih sooča, pa se sčasoma kopičijo in se končno razvijejo v velik strošek za javni sektor. Dlje ko se mladi nahajajo v omenjeni vmesni coni, manjša je njihova možnost za zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje. Zato bi bilo smiselno in potrebno zgodnje in preventivno ukrepanje. Cilj pilotnega projekta eleven Augsburg je bil vključiti vsaj 20 mladih iz ciljne skupine, jih zaposliti ali vključiti v nadaljnje usposabljanje za najmanj devet mesecev in s tem preprečiti nadaljnjo marginalizacijo. Ker je bil cilj dosežen, je bavarsko Ministrstvo za delo, socialo, družino in integracijo zasebnim financerjem (večinoma je šlo za fundacije različnih podjetij) povrnilo vložek skupaj z vnaprej dogovorjenim donosom. Mesto Augsburg je projektni partner tudi v projektu AlpSib.

Kakšne so ugotovitve projekta; kako bi lahko obveznice z družbenim učinkom uporabljali v Sloveniji?

Slovenija ima dobro razvit sistem zagotavljanja socialnih storitev, zato sheme ODU ne bi nadomeščale obstoječega načina financiranja in izvajanja socialnih storitev, ampak bi lahko z ODU financirali preventivne socialne storitve, ki se trenutno ne izvajajo. Projekti izvedeni na podlagi ODU bi tako omogočili pilotni pristop k uvedbi nove socialne storitve, ki bi v primeru uspešnosti pridobila sistematično javno financiranje. S socialnimi storitvami, financiranimi s  shemami ODU, bi lahko dosegli tudi ogrožene družbene skupine, ki trenutno niso upravičene do nikakršnih socialnih storitev ali pa so te nezadostne, saj ni sistemskega financiranja. Primer take storitve je preprečevanje padcev pri starejših, s čimer bi se močno znižali stroški, povezani z zdravljenjem in rehabilitacijo po zlomih okončin in kolkov ter drugih poškodbah, povezanih s padci. Drug primer je podpora mladim, ki so odpuščeni iz mladinskih domov in so še vedno v procesu zaključevanja šolanja ali iskanja prve zaposlitve. To so mladi, ki nimajo možnosti vrnitve domov oz. takoj po odpustu povsem samostojno zaživeti, pri tem pa poleg finančne pomoči potrebujejo tudi relativno redno spremljanje in oporo s strani mentorja. Trenutno je v Sloveniji pomanjkanje nadaljevalnih podpornih storitev, ki bi zmanjšali delež povratnikov med njimi oziroma le-te niso sistemsko urejene (mladinska stanovanja). Je pa potrebno za vsak projekt/storitev pred začetkom narediti podrobno študijo izvedljivosti.

Seveda se lahko ob nastopu nove gospodarske krize javnofinančna situacija v Sloveniji bistveno spremeni; v tem primeru bi lahko sheme ODU imele vidnejši položaj pri financiranju socialnih storitev. Pridobivanje izkušenj z ODU v Sloveniji bo lahko koristno tudi v kontekstu izvajanja evropskih razvojnih politik, katerih financiranje se vse bolj premika od nepovratnih k povratnim sredstvom in h kombiniranju javnega z zasebnim financiranjem. ODU bi lahko postale eden od finančnih mehanizmov v finančni perspektivi 2021–2027.

Zakaj je za temo obveznic z družbenim učinkom primeren ravno program Interreg Območje Alp?

Program Območje Alp s svojim poudarkom na razvoju javnih politik omogoča projekte, ki razvijajo, preverjajo in prilagajajo nova orodja za izvajanje razvojnih politik, zato je idealen za uresničitev ideje projekta AlpSib. Poleg tega omogoča sodelovanje Slovenije z regijami, kot so Bavarska, Lombardija, Baden Württemberg ali Provansa.