Ob koncu projekta Knjižnica slepih in slabovidnih

Ljubljana, 12. november 2015 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) novembra letos uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS), ki je potekal od januarja 2013. V okviru projekta so bili postavljeni trdni temelji za delovanje nacionalne knjižnice slepih in slabovidnih, ki je namenjena tudi ljudem z motnjami branja. Projekt, financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada, se po višini financiranja (3,1 milijona evrov) in doseženih rezultatih uvršča med enega največjih in najvidnejših projektov, namenjenih ranljivim skupinam, v Sloveniji, kot tudi v Evropi. V okviru projekta KSS je bil razvit tudi novi sintetizator govora slovenskega jezika, eBralec.

»V ZDSSS imamo te dni več priložnosti za praznovanje. 7. novembra je naša organizacija, ki je hkrati tudi najstarejša slovenska invalidska organizacija, obeležila 95-letnico delovanja, konec meseca pa bomo uspešno sklenili projekt KSS, ki je bil brez dvoma eden najpomembnejših projektov ZDSSS v zadnjem desetletju. Vrednost rezultatov, ki smo jih dosegli, je za nas in naše člane, neprecenljiva,« je ob zaključevanju projekta povedal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS in dodal: »Ne smemo spregledati tudi širšega učinka, ki ga je imel projekt KSS na družbeno okolje. Dobili smo priložnost, da odpremo svoja vrata, se predstavimo najširši javnosti ter tako aktivno sodelujemo pri gradnji mostov in rušenju tabujev, povezanih s slepoto in slabovidnostjo.«

Projekt KSS se je izvajal v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, razvojne prioritete »Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«. Po besedah direktorja Urada za kohezijsko politiko v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, mag. Bojana Suvorova je bila Slovenija pri črpanju evropskih sredstev za to področje izjemno uspešna. »Za programe, namenjene ranljivim skupinam smo iz nacionalnega proračuna doslej izplačali več kot 60 milijonov evrov in pričakujem, da bomo na koncu leta 2015, ko zaključujemo to programsko obdobje, tudi 100 odstotno uspešni. Še bolj pa sem vesel, da smo s številnimi projekti, ki so bili sofinancirani, prispevali k boju proti vsem oblikam diskriminacije in uveljavljanju enakih možnosti. Primer KSS je vsekakor odličen primer dobre prakse s tega področja.«

Poudaril je, da bo v okviru izvajanja nove finančne perspektive 2014–2020 za projekte oz. programe s področja socialne vključenosti in zmanjševanja tveganja revščine namenjenih 220 milijonov evrov. »Konkretno bodo sredstva Evropskega socialnega sklada namenjena za aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanja zaposljivosti, izboljšanje zdravstvenih in socialnih storitev, spodbujanje socialne vključenosti z lažjim dostopom do družbenih, kulturnih in rekreacijskih storitev ter spodbujanje socialnega podjetništva oz. solidarnega gospodarstva za olajšanje dostopa do zaposlitve.«

Prerez projekta KSS
Projekt KSS bi lahko razdelili na pet ključnih področij. V okviru prvega sklopa so bili postavljeni novi strokovni temelji za delovanje Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Drugi sklop je predstavljala pospešena produkcija knjižničnih gradiv v brajici in zvoku. Na tem področju je bil v Slovenijo pripeljan nov format zapisa zvočnih knjig, format DAISY, ki za razliko od obstoječega mp3 formata omogoča strukturirano branje, torej prehajanje med stranmi in poglavji v knjigi. V okviru projekta so izhajali tudi trije časopisi – v brajici (na 3 mesece), povečanem tisku in zvoku (enkrat mesečno). Tretji sklop je zajemal izobraževalne vsebine, namenjene tako slepim in slabovidnim kot strokovni in splošni javnosti. V okviru četrtega sklopa se je prenavljal informacijski sistem ZDSSS (EIS), medtem ko je bil peti sklop projekta najbolj viden navzven, saj je z najemom in adaptacijo novih prostorov Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, kot podporni element obsegal tudi različne promocijske in kulturne aktivnosti. »V času projekta KSS je priložnost za zaposlitev dobilo 9 slepih oz. slabovidnih, za večino od njih je bila to prva zaposlitev. Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne je pridobila 120 novih članov, naših usposabljanj se je udeležilo 400 slepih in slabovidnih ter 500 strokovnih delavcev, izdelali smo 365 novih knjižnih naslovov v zvoku in 35 v brajici, razvili pa smo tudi novi, sodobni sintetizator slovenskega govora, eBralec« je nekaj ključnih rezultatov projekta KSS povzel Tilen Škraba, operativni vodja projekta KSS.

Sintetizator govora eBralec je nastal v okviru sodelovanja raziskovalnih organizacij in dveh slovenskih jezikovno-tehnoloških podjetij, ki sta združili znanje s področja obdelave govornih signalov ter jezikovnih podatkov. »eBralec omogoča samodejno prebiranje poljubnih elektronsko shranjenih besedil, zapisanih v slovenskem jeziku. Kakovost nove sinteze govora je na zavidljivi ravni, saj se povsem približa naravnemu govoru, čeprav so besedila pretvorjena v govor povsem samodejno,« sta poudarila dr. Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon d.o.o. in Miro Robih iz podjetja Amebis d.o.o., ki sta sodelovala pri razvoju govorne sinteze. eBralec bo slepim in slabovidnim uporabnikom znatno olajšal delo z računalnikom in pametnim telefonom z sistemom Android, omogočil lažji dostop do novic in informacij ter jim tako zagotovil boljšo e-vključenost v sodobno informacijsko družbo.

Poslušajte razliko med starim in novim sintetizatorjem govora.