Nadzorni odbor o izvajanju OP ROPI in OP RR

Ljubljana, 27. marec 2017 – Nadzorni odbor za Operativna programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) in krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 (OP RR) je potrdil Končni poročili o njunem izvajanju, ki ju bo Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko do 31. marca 2017 posredovala Evropski komisiji. Slovenija je na podlagi obeh operativnih programov v obdobju 2007-2013 razpolagala s 3,3 milijarde evrov evropskih sredstev, skupaj z OP RČV pa 4,1 milijarde evropskih sredstev.

Evropska sredstva iz obeh operativnih programov so imela ključno vlogo pri premagovanju krize v letih 2009–2013 in so tudi bistveno pripomogla k ponovni rasti BDP v letih 2014 in 2015. Kljub temu, da govorimo o Operativnih programih obdobja 2007-2013, so bila sredstva na voljo tudi v letih 2014 in 2015 v skladu s pravili EU in ravno v omenjenih letih se je izvajanje projektov tako pospešilo, da lahko danes poročamo o obeh uspešno zaključenih programih.

V okviru OP ROPI je bilo za projekte s področja razvoja okoljske in prometne infrastrukture na razpolago dobre 1,6 milijarde evrov, od tega 1,41 milijarde iz Kohezijskega sklada in 150,4 milijonov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izpeljani projekti so pomembno prispevali k pogojem za rast in sicer z zagotavljanjem interoperabilnosti slovenskega železniškega omrežja, izboljšanjem stanja na področju trajnostne mobilnosti, izboljšanjem dostopnosti med kraji, izboljšanjem kakovosti okolja, izboljšanje stanja poplavne varnosti in z zagotavljanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

V okviru OP RR, ki predstavlja podlago za črpanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bilo na razpolago dobre 1,783 milijarde evrov, s katerimi se je zasledoval cilj »inovativna, dinamična in odprta Slovenija, z razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječem gospodarstvom«. Sredstva so bila namenjena projektom, ki povečujejo konkurenčnost, gospodarsko in teritorialno kohezijo oziroma zmanjšujejo regionalne razlike, vse v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Podprtih je bilo več kot 2.500 projektov, s katerimi se je omogočilo nove širokopasovne priključke, povečalo število nočitvenih kapacitet, prijavilo številne patente in inovacije in ustvarilo številna delovna mesta. Z različnimi ukrepi se je podprlo preko 4.200 podjetij, sofinanciralo pa se je tudi  projekte javne infrastrukture, vključno s projekti regionalnih razvojnih programov, kjer so bile do sredstev upravičene lokalne samoupravne skupnosti.