Ministrici Smerkolj in Makovec-Brenčič ter minister Počivalšek predstavili prvi razpis v okviru Strategije pametne specializacije
Ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za gospodarski razvoj in tehnologijo sta 29. januarja 2016 objavili prvi skupni javni razpis za raziskave, razvoj in inovacije v verigah in mrežah vrednosti z naslova Strategije pametne specializacije (S4) v skupni vrednosti 67 milijonov evrov. Zanj bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 80 odstotkov celotne vrednosti, oz. 53,6 milijona evrov. Cilj razpisa je povezati znanost, raziskovanje in gospodarstvo, namenjen pa je spodbujanju izvajanja raziskovalno-razvojnih in inovacijskih programov oz. projektov konzorcijev oz. podjetij za razvoj novih produktov, storitev, procesov in novih tehnologij na prednostnih področjih S4 . O tem so na današnji novinarski konferenci govorili ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, minister Zdravko Počivalšek in ministrica Alenka Smerkolj, ki je dejala, da je vlada z objavo tega skupnega javnega razpisa uspešno realizirala enega izmed pomembnih ciljev, ki si jih je zadala.
Kot je dejala, s potrjeno pametno specializacijo sedaj končno vemo, kaj so naše razvojne prioritete, gre za področja, kjer naša podjetja, inštituti in fakultete, skupaj, izkazujejo primerjalno prednost pred konkurenco in ki posledično predstavljajo prioriteto tudi za razvojno politiko naše države. »S skupnimi vlaganji, tako zasebnimi kot javnimi ter strateškim povezovanjem, bo Slovenija na področjih S4 dolgoročno uspešno zagotavljala kvalitetna delovna mesta in visoko dodano vrednost, kar je pogoj za dvig življenjskega standarda ljudi na raven, ki jo pričakujemo in si jo tudi zaslužimo« je poudarila Alenka Smerkolj.
Povedala je, da se je po potrditvi strategije, 3. novembra 2015, prešlo v fazo izvedbe. Intenzivno je tekla razprava o optimalni organizaciji Strateško razvojno inovacijskih partnerstev, hkrati pa se je nadaljeval tudi proces povezovanja med deležniki, kar je po oceni ministrice ključni cilj strategije pametne specializacije - torej »da si postavimo prioritete in da se okoli njih povežemo z osredotočenjem razvojnih vlaganj«.
Ministri so se strinjali, da omenjeni razpis na konsistenten način podpira razvojni tehnološki cikel od faze potrditve koncepta pa do trga ter poudarili, da gre za prvi krog podpore za večje RRI projekte.
Tehnično je razpis razdeljen na dva sklopa:
1. Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov v skupni vrednosti 55 milijonov evrov (EU del predstavlja 44 milijonov evrov) in
2. Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte v skupni vrednosti 12 milijonov evrov (EU predstavlja 9,6 milijona evrov).
»Ključna novost, ki smo jo obljubljali je predvidljivost podpornega okolja, ki v tem primeru še ni zagotovljena. Ocenjeno je bilo, da je smiselno najprej objaviti le razpis z enim odpiranjem, ki nam bo omogočil optimizacijo podrobnih pogojev in meril, ki lahko pomembno soodločajo o uspešnosti razpisa« je napovedala ministrica Smerkolj. Kot je dejala, bo predvidoma v začetku leta 2017 sledil nov skupni razpis za preostanek obdobja 2014–2020, v prihodnjih mesecih letošnjega leta pa tudi razpis za Strateško razvojno inovacijska partnerstva, z vzpostavljanjem katerih se aktivno nadaljuje. »Gre za izjemno pomemben proces povezovanja preko katerega krepimo razvojno ambicioznost in stopnjo sodelovanja na področju inovativnosti« še meni ministrica Smerkolj.
* * *
Strateško je S4 usmerjena v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih. Ključni cilji S4 so dvig dodane vrednosti na zaposlenega, izvoz visokotehnološko intenzivnih proizvodov ter storitev z visokim deležem znanja ter dvig podjetniške aktivnosti. Cilji so razdelani za vsako od devetih prioritet, kjer so tudi jasno opredeljena fokusna področja in tehnologije, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti (pametna mesta in skupnosti, pametne zgradbe in dom z lesno verigo, mreže za prehod v krožno gospodarstvo, trajnostna pridelava hrane, trajnostni turizem, tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, vključno z omogočitvenimi tehnologijami, zdravje – medicina, mobilnost ter razvoj materialov kot končnih produktov).