Minister Černač na Slovenskih regionalnih dnevih: Pomembno je, da omogočimo enake izhodiščne možnosti za vse

Ljubljana – 6. maj 2021 - Minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač je nagovoril udeležence simpozija Slovenski regionalni dnevi, ki je bil letos posvečen petdeseti obletnici regionalne politike v Sloveniji. Minister je poudaril, da gre za pomemben jubilej, ki je priložnost za razmislek in odkrit pogovor o tem, kaj smo na področju regionalnega razvoja v preteklosti naredili prav in kaj narobe.

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenski regionalni razvojni sklad in Združenje regionalnih razvojnih agencij so tudi letos organizirali Slovenske regionalne dneve, ki so zaradi epidemije v celoti potekali v spletni obliki. Letošnji dogodek je bil posvečen petdeseti obletnici regionalne politike v Sloveniji.

Kot je povedal minister Černač, je pomemben jubilej priložnost za razmislek in odkrit pogovor o tem, kaj smo v preteklosti naredili prav in kaj narobe, in priložnost, da na teh izkušnjah postavimo usmeritve in cilje, ki jih želimo doseči. »Današnji simpozij je priložnost za razmislek o tem, zakaj je kljub številnim inštitucijam za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja Slovenija še vedno izrazito centralizirana, zakaj je propadel projekt decentralizacije in kakšne so posledice za ljudi. Treba se je tudi vprašati, zakaj so, kljub milijardam, ki jih namenjamo za odpravo razvojnih zaostankov, te razlike vedno večje, in zakaj se ta razkorak v razvitosti povečuje, namesto da bi se zmanjševal,« je izpostavil minister.

Po mnenju ministra je odgovorov na ta vprašanja več in so večplastna. »Eden od odgovorov na ta vprašanja je tudi ta, da v vseh teh letih milijarde nismo vlagali najbolj učinkovito. To si moramo pošteno priznati,« je bi jasen minister. Kot enega od razlogov za razvojne razlike je minister Černač izpostavil tudi premajhna vlaganja v prometno infrastrukturo v zadnjih letih. »Posamezna področja države, kot so Koroška, Bela krajina in del Primorske, zaradi tega še vedno nimajo enakopravnih možnosti za razvoj,« je povedal minister.

»Zaključevanje programiranja kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027 je pravi čas, da pregledamo, kaj je bilo dobro v preteklosti in kaj ne, in na tej podlagi sredstva usmerimo v ukrepe, ki bodo omogočili dejansko odpravljanje razvojnih neenakosti na območju celotne države. Za usklajen regionalni razvoj je pomemben tudi Načrt za okrevanje in odpornost, ne samo zaradi sredstev, ampak zaradi reform, ki jih predvideva. Če želimo postati Napredna Slovenija, moramo izpeljati številne spremembe. Pomembno je, da omogočimo enake izhodiščne možnosti za vse, ne glede na to, v katerem delu države živijo,« je zaključil minister.

Na dogodku je sodelovala tudi državna sekretarka, in sicer na okrogli mizi o evropski kohezijski politiki v novi finančni perspektivi. Poudarila je, da kohezijska politika bistveno prispeva k zmanjševanju razvojnih razlik, zlasti s projekti, ki jih izvajajo občine in drugi upravičenci na regionalni ravni. »Evropska sredstva so poleg povprečnine praktično edina razvojna sredstva, ki jih imajo lokalne skupnosti na voljo za izvedbo projektov. Na dolgi rok bi morali razmišljati tudi o novih ukrepih regionalne politike v okviru nacionalnega proračuna in sistemskih spremembah,« je dejala. »Danes je država centralizirana. Glavno mesto je preobremenjeno, podeželje pa se v določenih predelih države prazni. Potrebujemo močno lokalno samoupravo, regionalno politiko in kohezijsko politiko,« je še dodala.